+ / - | on / off

>> več videospotov

>> več fotogalerij

Izšel je novi singel skupine s še vedno aktualnega albuma Krog – Nebo nad Berlinom.

Nobena skrivnost ni, da se je skupina Društvo mrtvih pesnikov (DMP) pri izbiri svojega imena pred več kot dvema desetletjema navdihovala pri istoimenskem kultnem filmu Petra Weira z Robinom Williamsom v glavni vlogi profesorja angleščine, ki v svojih dijakih vzbuja ljubezen do književnosti in življenja. Mrtvi pesniki so se s tovrstno citatnostjo spogledovali še večkrat v svojem obsežnem opusu šestih studijskih albumov, najočitneje morda s ploščo Vojna in mir (Tolstoj) in radijsko uspešnico Komu zvoni (Hemingway), svoji usmeritvi pa so ostali zvesti tudi s še vedno aktualnim ploščkom Krog (ZKP RTVS, 2010), na katerem so v retro-sodobni maniri reinterpretirali kopico svojih kompozicij ter s tremi povsem novimi skladbami nakazali, kam jih vleče v prihodnosti. Tako so poslušalci že lahko ocenili single Pod oblakom (2010), Rabm 2, V tvojih rokah (2010) in hit letošnjega politično vročega poletja Pingvin. DMP-jevci se na začetku leta 2013 zopet vračajo k svojim koreninam in vanj vstopajo z navezavo na še en kultni film – Nebo nad Berlinom Wima Wendersa.

Istoimenska skladba je po besedah avtorja besedila in glasbe Alana Viteziča, sicer tudi frontmana skupine, avtobiografsko obarvana, in naj bi nastala dobesedno v letalu nad Berlinom. Alan je o njej povedal tudi tole: "Nebo nad Berlinom je pesem, ki vname srce. Srečna ljubezenska zgodba z nesrečnim koncem, ki je nastala, ko sem se pred nekaj leti odpravil v Berlin. V Ljubljani je bila megla, poleteli smo skozi oblake in po nekaj minutah, ko smo se dvignili nad njih, je letalska kabina zažarela v žarkih sonca. Počutil sem se, ko da sem v nebesih. Vzel sem revijo s sedeža pred sabo in na zadnjo stran spisal ljubezensko zgodbo, Nebo nad Berlinom."

Drugi člani skupine – kitarist Peter Dekleva, basist Tomaž Koncilija in bobnar Marko Zajc – ki so prispevali vsak svoj delež k aranžmaju, se strinjajo, da gre za eno od Alanovih najboljših besedil. To v skladnosti z minimalistično glasbeno spremljavo s svojo ljubezensko-hrepenenjsko metaforiko in v duhu Horacovih besed (tudi iz filma Društvo mrtvih pesnikov): »Carpe diem!« deluje že samo zase, še dodatno pa v svoji asociativnosti zaživi z navezavo na Wendersov film o dveh po Berlinu sprehajajočih se angelih, ki se »zabavata« z branjem misli mimoidočih ljudi v času pred padcem Berlinskega zidu (kot zanimivost lahko omenimo, da DMP-jevci tudi Berlinski zid že omenjajo v svoji skladbi Ustavil bi čas iz leta 1995), kar se razvije v ljubezensko zgodbo med fatalno žensko in angelom, ki se nato za ceno svoje neumrljivosti odreče sivini nadčloveškega in se odloči za barvitost vsega spektra človeškega bivanja in čustvovanja.

Tako pa pravijo Mrtvi pesniki:
Bil je tvoj pogled, bila je moja dlan, čakala sva moment, bežala sva drugam.
In bil je prvi smeh, bila si zame tam, gorela sva na tleh, daleč stran …
Bilo je nebo nad Berlinom, najin let z enim krilom, bila sva čisto sama na vrhu sveta.
Bilo je nebo nad Berlinom, najin let z enim krilom, bila sva le pijana od sveta, nasmejana.
Bil je visoki sneg in nisva mogla čez, bil je sibirski led, bila sva brez besed.
In bil je najin ples, ko umrla je pomlad, padel je zadnji jez, takrat …
Bilo je nebo nad Berlinom, najin let z enim krilom, bila sva čisto sama na vrhu sveta.
Bilo je nebo nad Berlinom, najin let z enim krilom, bila sva le pijana od sveta, nasmejana.

Za pesem Nebo nad Berlinom pa so fantje iz skupine pripravili tudi posebno vizualno različico pesmi s ponazorjenim besedilom (lyric video). Ogledate si ga lahko TUKAJ.

 
Domovanje.com
2007 © DMP - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV | gostovanje: domovanje.com | oblika: lukaumek.com | izvedba: cvetan.net